Statistika

Delež sredstev ministrstva za kulturo v državnem proračunu RS

Leto Odhodki države v mio SIT Odhodki države v tisoč EUR Verižni indeks Odhodki ministrstva v mio SIT Odhodki ministrstva v tisoč EUR Verižni indeks Delež MK v %
1992 217.410 907.238 5.375 22.429 2,47
1993 319.320 1.332.499 147 7.376 30.780 137 2,31
1994 409.326 1.708.089 128 10.097 42.134 137 2,31
1995 500.333 2.087.852 122 12.526 52.270 124 2,50
1996 594.464 2.480.656 119 14.331 59.802 114 2,41
1997 737.902 3.079.211 124 16.545 69.041 115 2,24
1998 848.856 3.542.213 115 17.931 74.825 108 2,11
1999 962.700 4.017.275 113 19.803 82.636 110 2,06
2000 1.028.945 4.293.710 107 21.995 91.784 111 2,14
2001 1.194.151 4.983.104 116 25.461 106.247 116 2,13
2002 1.311.748 5.473.827 110 27.641 115.344 109 2,11
2003 1.461.158 6.097.304 111 29.789 124.307 108 2,04
2004 1.595.689 6.658.692 109 32.600 136.037 109 2,04
2005 1.720.949 7.181.393 108 35.150 146.678 108 2,04
2006 1.828.098 7.628.520 106 39.960 154.231 105 2,02
2007 7.762.890 102 164.661 107 2,12
2008 8.470.049 109 178.12. 115 2,20
2009 9.259.521 109 204.041 115 2,20
20101 10.473.706 113 208.919 102 1,99
20102 9.874.155 94 197.454 95 2,00
20113 10.376.434 105 213.002 108 2,05

1 Sprejeti proračun 2010

2 Predlog rebalansa 2010

3 Sprejeti proračun 2011

Vir:

- Ministrstvo za finance RS: Bilten javnih financ
- Zaključni račun proračuna RS

Delež iz državnega proračuna za založništvo in knjižnice

Pregled strukture državnega proračuna za kulturo po programskih sklopih oziroma dejavnostih v obdobju 1999-2009 kaže, da je bil ta delež pri programskem financiranju pri postavki Založništvo najvišji leta 1999, ko je znašal 4,16 odstotka proračuna za kulturo. Od leta 2004 se vrti nad tremi odstotki.

Podrobno po letih:

1999 – 4,16 %
2000 – 3,45 %
2001 – 2,78 %
2002 – 2,64 %
2003 – 2,52 %
2004 – 3,28 %
2005 – 3,10 %
2006 – 3,22 %
2007 – 3,09 %
2008 – 3,25 %
2009 – 3,04 %

Delež iz državnega proračuna za založništvo

Delež državnega proračuna, namenjenega kulturi, za programsko in projektno financiranje na postavki Knjižničarstvo pa se v obravnavanem obdobju 1999-2009 giblje okoli 6,5 odstotka. Lani je v primerjavi z letom 2008 prvič padel pod to povprečje, saj je znašal 5,69 odstotka. Najvišji delež je sicer zabeležen leta 2000, ko je znašal 7,68 odstotka.

Podrobno po letih:

1999 – 6,40 %
2000 – 7,68 %
2001 – 6,95 %
2002 – 6,53 %
2003 – 6,57 %
2004 – 6,34 %
2005 – 6,57 %
2006 – 6,87 %
2007 – 6,37 %
2008 – 6,09 %
2009 – 5,69 %

Delež iz državnega proračuna za knjižničarstvo

Vir: Ministrstvo za kulturo RS

Dejavnost produkcije filmov in videofilmov v Sloveniji 2009

V letu 2009 je bilo po podatkih Filmskega sklada RS proizvedenih oziroma v tem letu prvič predvajanih 42 kinematografskih filmov različnih dolžin in žanrov, po podatkih Statističnega urada RS pa tudi 4090 TV AV del.

Prevladuje produkcija igranih filmov. Od 42 slovenskih filmov je bilo igranih 25 oziroma 59,5 odstotkov – od teh 8 celovečernih, 17 pa kratkih in srednjemetražnih, 9 oziroma 21,4 odstotka je bilo dokuemntarnih in 8 animiranih filmov.

V letu 2009 so filmski producenti, ki so sporočili podatke Statističnemu uradu RS, proizvedli 4090 TV AV-del. V lastni produkciji je bilo ustvarjeno 3901 TV AV-delo ali 95,4 % del od skupaj TV AV-del. Filmski producenti so sodelovali z domačimi koproducenti pri 159 TV AV-delih ali 3,9 % teh del, s tujimi pa pri 30 TV AV-delih ali pri 0,7 % teh del.

Tabela 1: Število prvič predvajanih kinematografskih filmov, Slovenija, 2009

Dolgometražni igrani 8
Dolgometražni dokumentarni 3
Dolgometražni animirani /
Kratkometražni in srednjemetražni igrani 17
Kratkometražni in srednjemetražni dokumentarni 6
Kratkometražni in srednjemetražni animirani 8
Število kinematografskih filmov – SKUPAJ 42

Vir: Filmski sklad RS, SURS

Tabela 2: Število produkcij TV AV-del, Slovenija, 2009

Vsa produkcija TV AV-del – SKUPAJ 4.090
- od tega naročena produkcija 134
Lastna produkcija 3.901
Koprodukcija z domačimi koproducenti 159
Koprodukcija s tujimi koproducenti 30

Vir: SURS

Dejavnost kulturnih domov v Sloveniji leta 2009

Kulturni domovi so leta 2009  organizirali 8855 prireditev oziroma za 5,5 odstotka manj kot leta 2008, od tega  3141 v lastni produkciji, kar je bilo 62 manj kot leta 2008.

Kulturni domovi, ki so poročali o svoji dejavnosti, so od skupno 8855 prireditev leta 2009 v lastni produkciji pripravili 3141 oziroma 35,5 odstotkov prireditev. Delež domače večinske koprodukcije – to je tiste, za katero je prikazan samo tisti koproducent, ki je pri proizvodnji prireditve sodeloval z večinskim deležem – je leta 2009 znašal 16,6 odstotka. S tujimi producenti so leta 2009 sodelovali pri 120 prireditvah. Izvedli so 4263 gostovanj. Vseh obiskovalcev prireditev v kulturnih domovih v opazovanem letu je bilo skupaj približno 2,3 milijona.

Med prireditvami, ki so jih lani pripravili kulturni domovi, je bilo tudi 1363 vzgojno-izobraževalnih seminarjev in delavnic; v teh oblikah prireditev je sodelovalo 122.886 udeležencev, med temi 89,1 odstotka otrok in mladine.

Tabela 1: Kulturni domovi, Slovenija, 2009

Vse prireditve – SKUPAJ 8.855
Prireditve lastne produkcije 3.141
Domača večinska koprodukcija 1.473
Koprodukcija s tujimi producenti 120
Gostovanja 4.263
Obiskovalci 2.251.923
Obiskovalci – otroci in mladina 464.509

Vir: SURS

Tabela 2: Vzgojno-izobraževalna dejavnost v kulturnih domovih, Slovenija, 2009

Seminarji in delavnice 1.363
Obiskovalci – skupaj 122.886
Otroci in mladina 109.471

Vir: SURS

Gledališka dejavnost v Sloveniji leta 2009

Leta 2009 je v Sloveniji delovalo devetindvajset gledališč in gledaliških skupin, na njihovih predstavah so našteli 782.491 gledalcev. Ta gledališča so leta 2009 na novo uprizorila 236 del. V matičnih hišah je bilo lani odigranih 3776 predstav, kar je za 9,2 odstotka manj kot leta 2008. Gostujoče skupine so v matičnih hišah slovenskih gledališč v letu 2009 odigrale 858 predstav. Gledališke predstave so imele jelani za 9,8 odstotkov gledalcev kot leta 2008.

Tabela 1: Gledališča, na novo izvedena dela in gledališke predstave v matičnih hišah ter gledalci teh predstav, Slovenija, 2009

Gledališča 29
Na novo izvedena dela 236
Predstave v matičnih hišah 3.776
Predstave gostujočih skupin v matičnih hišah 858
Gledalci gledaliških predstav 782.491

Vir: SURS

Obvestila

Prijava na prejemanje obvestil po elektronski pošti

Anketa

Slovenski nabor skladb za Evrovizijo je:

Poglej rezultate

Nalagam ... Nalagam ...

Naj 10 v slovenskih knjigarnah

Knjige za odrasle - april 2013

  1. Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad, Mladinska knjiga, 24,94 evra
  2. Kornelija Benyovsky Šoštarič: Zeleni kvadrat: Zdravje iz organskega vrta, založba eBesede, 29,90 evra
  3. E. L. James: Petdeset odtenkov sive, Učila International, 14,90 evra
  4. Louise L. Hay: Življenje je tvoje, založba Iskanja, 12,48 evra
  5. Jorge Bucay: Zgodbe za razmislek, Mladinska knjiga, 14,95 evra
  6. Sylvia Day: Predana, Mladinska knjiga, 13,95 evra (mehka vezava), 29,95 evra (trda vezava)
  7. Tone Pavček: Angeli, Mladinska knjiga, 22,95 evra
  8. E. L. James: Petdeset odtenkov svobode, Učila International, 14,90 evra
  9. Sylvia Day: Prevzeta, Mladinska knjiga, 13,99 evra (mehka vezava), 29,95 evra (trda vezava)
  10. Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil; Mladinska knjiga, 29,95 evra

Knjige za otroke in mladino - april 2013

  1. Andrej Rozman Roza: Bober Bor, Mladinska knjiga, 5 evrov
  2. Kajetan Kovič: Maček Muri, Mladinska knjiga, 19,95 evra, 16,95 evra ali 12,95 evra (miniaturna izdaja)
  3. Niko Grafenauer: Abeceda, Grafenauer založba, 7,95 evra
  4. Neville Astley: Pujsa Pepa - Zobna vila, DZS, 9,5 evra
  5. Violeta Babić: Stilski vodnik za vsako punco, Založba Rokus Klett, 15,90 evra
  6. Antoine de Saint-Exupery: Mali princ, Mladinska knjiga, 19,95 evra
  7. Hazel Harrison: Risanje in slikanje, Tehniška založba Slovenije, 29,99 evra
  8. Ela Peroci: Muca Copatarica, Mladinska knjiga, 16,95, 14,95 evra ali 12,95 evra (miniaturna izdaja)
  9. Philip Waechter: Jaz, Mladinska knjiga, 12,95 evra
  10. Jeff Kinney: Kaplja čez rob, Grlica, 16 evrov (trda vezava), 9,95 evra (mehka vezava)
Vir: Združenje knjigotržcev
Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012