Podelili bodo eno štipendijo za vrhunske ustvarjalce v višini 2400 evrov, eno potovalno štipendijo v višini 1017 evrov ter dve štipendiji za perspektivne ustvarjalce v višini 1900 evrov.

Štipendija za vrhunske ustvarjalce je namenjena vrhunskim avtorjem s področja filma, potovalna pa kakovostnim ustvarjalcem za pripravo novih projektov v tujini, kot so udeležba na delavnicah, šolanje in predstavitve.

Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Prijavitelj mora biti avtor ali soavtor vsaj enega celovečernega ali kratkega igranega, dokumentarnega, animiranega, eksperimentalnega filma, ki je bil kinematografsko distribuiran v Sloveniji oziroma je bil uvrščen v tekmovalni spored nacionalnega filmskega festivala.

Štipendiji za perspektivne ustvarjalce bodo namenili dvema kakovostnima, a še ne povsem uveljavljenima filmskima ustvarjalcema. Kandidati za štipendijo ne smejo biti starejši od 35 let, še piše v razpisni dokumentaciji.

Prijavitelj lahko na razpisu kandidira le za eno vrsto štipendije.

“Zakaj so mi dali pogodbo, ki je zanje finančno ugodnejša, zdaj pa se delajo vsi po vrsti neumne. To je čisto sprenevedanje,” je povedala za STA in dodala, da so bile na takšen način sklenjene pogodbe tudi z ostalimi zaposlenimi na zavodu.

“Gre za diskreditacijo projekta EPK in mene osebno, saj nisem storila nikakršnega prekrška. V podpis sem dobila pogodbo s strani delodajalca, ki zmeraj določi način dela,” je pojasnila in dodala: “Jaz nisem kršitelj, zato nisem dobila nobene globe ali opozorila.”

“Gre za izjemno sprenevedanje odgovornih, saj bi morali reagirati, če je bil kakršen koli sum že vzpostavljen v zadnjem času, ne pa da so želeli, da v kritičnem trenutku rešujem skorajda zavožene zadeve, sedaj ko je projekt izpeljan, pa me poskušajo diskreditirati,” je dejala in dodala, da dobiva v zadnjih tednih grozilna elektronska sporočila, prejšnji teden pa je prišlo tudi do vloma na sedež zavoda. “Razmišljam o tožbi, ker gre za načrtno blatenje mojega imena,” je še zatrdila.

Pogodbo z zavodom Maribor 2012 ima Žilič Fišerjeva sklenjeno do 1. julija letos. Občina si sicer prizadeva, da bi zavod predčasno zaprla, njegove aktivnosti pa bi prevzel Narodni dom Maribor. Po besedah Žilič Fišerjeve so poravnane pogodbe do večine koproducentov, ki so sodelovali pri EPK, do konca tega tedna pa naj bi razčistili še vse sporne račune.

Na zavodu je trenutno zaposlenih še okoli 15 ljudi, med njimi tudi programski direktor EPK Mitja Čander, ki je sicer pred časom povedal, da bo projekt zapustil že konec aprila.

Prijava na inšpektoratu za delo je bila po besedah Žilič Fišerjeve rezultat anonimke na Komisijo za preprečevanje korupcije. Inšpektorat je po poročanju medijev ugotovil, da je podjemna pogodba med zavodom Maribor 2012 in generalno direktorico, ki je bila obenem tudi polno zaposlena na mariborski elektrotehniški fakulteti, v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih. Zavodu naj bi zato izdal kazen v višini 3000 evrov, nekdanjemu predsedniku sveta zavoda Otu Lutharju pa 450 evrov.

Na mariborski občini naj bi se za ukrep zoper sporno pogodbo z Žilič Fišerjevo odločili potem, ko bo postopek inšpektorata za delo pravnomočno sklenjen. Na zavodu pa so v zvezi s tem že vložili zahtevo za sodno varstvo.

Sejem akademske knjige Liber.ac je zasnovan kot tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom, s katero se v slovenskem prostoru uveljavlja nov tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja novo kulturno in komunikacijsko središče. Sejem povezuje različne akterje s področja produkcije in promocije akademske knjige od univerzitetnih založb in knjigarn do univerzitetnih knjižnic.

Namen sejma je opozoriti na kakovost slovenskega akademskega založništva, na najnovejše dosežke znanosti ter interdisciplinarne razvojne usmeritve v visokem šolstvu. Obenem poskuša sejem akademsko knjigo približati širši zainteresirani javnosti, piše na spletni strani fakultete.

Po uvodnih nagovorih in kulturnem programu bodo danes v avli Filozofske fakultete s predstavitvijo umetniškega projekta Različnost v enakosti, enakost v različnosti uvedli tudi spremljevalni del sejma, imenovan Germanski babilon. V ospredju bodo dežele nemškega govornega področja – Švica, Avstrija in Nemčija – ter oba jezika, ki ju poučujejo na Filozofski fakulteti – nizozemščina in švedščina.

Sejem bo med drugim ponudil okrogle mize, diskusije, koncerte, prevodne recitale, dramske performanse, literarna branja, razstave ter otroške delavnice.

V parku bo danes opoldne potekalo srečanje z vileniško lavreatko Erico Pedretti in švicarskim avtorjem mlajše generacije Raphaelom Urweiderjem. Švicarska literatura bo sicer letos tudi v fokusu 28. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Ob festivalu je zato izšla Antologija sodobne švicarske književnosti, naslovljene Gluscht, v katero so vključena tudi dela Pedrettijeve in Urweiderja. Antologijo bodo nocoj ob 19.30 predstavili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.

Festival bo potekal do 23. maja. Sklenil ga bo Večer Brechtovih songov in poezije, naslovljen Gramofon. Pevka Nanča Muck predstavlja Brechta predvsem kot pesnika.

Film z naslovom “The 33″, ki bo v režiji Patricie Riggen nastal po scenariju Mikka Alanna in Joseja Rivere, bo pripovedoval uradno zgodbo rudarjev. Riggenova pričakuje, da bodo film, ki nastaja v sodelovanju z rudarji, začeli snemati jeseni.

Sepulveda se je med čakanjem na reševalce kratkočasil s snemanjem video dnevnikov, ki so jih po jašku pošiljali čakajočim svojcem. Santoro naj bi v filmu zaigral Florencia Avalosa, ki so ga zaradi mladosti in dobrega zdravja prvega poslali po reševalnem jašku, če bi šlo med reševanjem kaj narobe.

Kot poroča britanski časnik The Guardian, še ni znano ali bo tudi Sheen, rojen kot Ramon Antonio Gerardo Estevez, v filmu nastopil kot eden izmed rudarjev.

Prvo slovnico v mehiškem jeziku je napisal menih Andres de Olmos leta 1547, prva slovnica v Mehiki pa je bila natisnjena leta 1571.

Vsi cerkveni redovi so se v Ameriki in potem na Daljnem vzhodu izčrpno posvečali kodificiranju in iznajdbi pisav jezikov, ki so bili zelo oddaljeni od Starega sveta ter tako bogati in drugačni v Novem svetu. V muzejih, samostanih in knjižnicah po svetu je registriranih in ohranjenih več kot 2000 jezikov, ki so jih preučili do 18. stoletja, je zapisano v sporočilu za javnost.

Postavitev, ki bo v razstavni dvorani NUK na ogled do 16. junija, je bila pod drugačnimi naslovi že na ogled v Ciudad de Mexicu, Bogoti in Medellinu. Lani je bila postavljena tudi na Institutu Cervantes na Dunaju. Pripravili sta jo veleposlaništvi Španije v Sloveniji in Avstriji skupaj z NUK in Univerzo v Ljubljani ter v sodelovanju z Institutoma Cervantes v Ljubljani in na Dunaju.

Ljubljanska postavitev vključuje tudi pomembne študije o slovenskem jeziku iz arhivov NUK, ki so bile napisane v istem obdobju in v podobnem duhu, ki je spodbudil hispanoameriške pisce, so še sporočili s španskega veleposlaništva v Sloveniji.

Za omenjeno nagrado se je potegovalo 40 evropskih muzejev. Med nominiranci je bil tudi Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Prireditev z razglasitvijo evropskega muzeja leta je potekala v sklopu konference EMYA v arheološkem Muzeju Gallo Romeins, ki je nagrado EMYA prejel pred dvema letoma.

Stavba muzeja transporta v Glasgowu je bila zgrajena leta 2011. Načrte zanjo je izdelal arhitekturni biro Zaha Hadid Architects. Muzej je posvečen industrijski dediščini tega območja. Že njegova konstrukcija z ukrivljenimi zidovi spominja na zidove ladjedelnice na reki Clyde. O zgodovini ladjedelništva v Glasgowu priča zbirka modelov ladij, zgrajenih v ladjedelnici. Razstavljene so tudi lokomotive ter avtomobili najrazličnejših starosti iz različnih držav.

Nagrado EMYA podeljuje Evropski muzejski forum (EMF). Tega je leta 1977 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope ustanovil priznani angleški muzejski strokovnjak in publicist Kenneth Hudson. EMF že od začetka podeljuje dve nagradi, poleg nagrade EMYA še muzejsko nagrado Sveta Evrope.

Pesniška zbirka Poezija v prevodu Marije Javoršek prinaša izbor pesmi iz knjige Dela Louise Labe lyonske, ki je izšla leta 1555 v Lyonu. Knjigo uvede posvetilo Lyonski gospodični Clamence de Bourges. To, kot je na današnji predstavitvi knjige povedala Nadja Dobnik, ki je posvetilo prevedla, v francoski književnosti velja za prvi ženski manifest. Sledijo tri elegije in izbor sonetov.

Kot je še povedala Dobnikova, je Labejeva izhajala iz premožne vrvarske družine, vendar ji je oče omogočil temeljito izobrazbo za žensko tistega časa. Pisala je poezijo in prozo in bila ena od osrednjih osebnosti lyonskega kroga, ki pomeni začetek francoske renesanse.

Pesniško zbirko Planet Donava in druge pesmi Ljubomira Simovića je prevedel Veno Taufer. Slednjemu je, kot je dejal, Simović blizu, saj sta pripadnika iste generacije, ki je bila v nekdanjem jugoslovanskem prostoru prijateljsko povezana. Za dela Simovića, ki je po Tauferjevih besedah trenutno v vrhu srbske poezije, je značilna poetika, ki jo pesnik gradi zlasti na jedrnatosti in arhetipskosti ljudske poezije ter njeni neposredni, stvarni, izkušenjski metaforiki.

Stekleni biseri besed je pesniški prvenec Brede Jelen Sobočan. Kot je dejala sama, je to “njena afera z življenjem”. Pesmi ji “niso dale miru”. Bolj kot jih je odganjala, bolj so prihajale k njej, vse pa se je začelo kot nek ritem v umu.

Pesniška zbirka Diham Zdaj Rose Ausländer je izšla v prevodu Ane Jasmine Oseban. Ausländerjeva se je rodila v današnjem mestu Černovci v Ukrajini. Dolga desetletja je preživljala med Bukovino, Dunajem, Bukarešto in New Yorkom, na starost pa je živela v Düsseldorfu. Njeno življenje so zaznamovale pogoste selitve, strahote vojne, iskanje zatočišča v poetični besedi in skupna usoda milijonov preganjanih Judov. Njen opus obsega okoli 3000 pesmi, od tega približno 2400 neobjavljenih.

George Heym je navdih za zgodbe v zbirki Tat – Knjiga novel po besedah Anje Naglič, ki je poskrbela za prevod in spremno besedo, črpal iz dogodkov, o katerih se je podučil iz knjig ali dnevnega časopisja, na drugi strani pa je v njih ubesedil vsa svoja temeljna hrepenenja, obsesije, razočaranja in strahove.

Heym danes velja za enega glavnih predstavnikov ekspresionizma in za enega najpomembnejših nemških pesnikov 20. stoletja. Kljub kratkemu življenju je zapustil veliko besedil. Njegova proza je tako vsebinsko kot formalno precej samosvoja in jo je literarnozvrstno težko opredeliti. Je ritmizirana, afektivno-emocionalna, polna (biblijskega) patosa, elementov mistično-mitičnega in slikovitega, je povedala Nagličeva.

Svet po Gabrielu – Božični misterij Andreia Makineja je po besedah Dobnikove po zvrsti drama. Z njo Makineja spoznamo kot vizionarja in hudega kritika sodobne družbe. Prevajanje njegove drame je povezano z letom 2010, ko je Makine obiskal Slovenijo. To je bil povod, da je Dobnikova za prevajalsko delavnico, ki jo vsako leto oktobra organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izbrala omenjeno delo.

Na delavnici so prevedli celoten šesti prizor dame, spomladi 2011 pa se je pet prevajalcev – poleg Dobnikove še Živa Čebulj, Nina Gostiša, Nina Medved – Mjedved in Andraž Ravnik – lotilo prevajanja preostalega besedila.

Sovji grad je zgodba o v sovo začaranem vitezu, ki mu mora, da bi spet pridobil prvotno podobo, nekdo izpuliti vsa peresa, peresa pa izpolnjujejo želje. Začarani vitez naleti na Gašperčka Larifarija, ki ima obilico želja, med njimi tudi, da bi postal minister. V dogodivščinah, ki sledijo, rešujejo Gašperčka sovja peresa iz številnih zagat. Na koncu ostane brez vsega, kar pritiče ministrskemu položaju, oženi pa se vendarle, so vsebino predstave, ki bo obakrat na sporedu ob 19. uri, povzeli v LGL.

Prestava sodi v Klemenčičevo zrelo obdobje, v katerem je, bo besedah Lobode, vse postavil na absolutno avtorsko osnovo, pomagali so mu le prijatelji in družina.

Klemenčič je svojo prvo predstavo, Reccardinijevega Mrtveca v rdečem plašču, pripravil 22. decembra 1910 v domači dnevni sobi v Šturjah pri Ajdovščini. Vse lutke in sceno zanjo je izdelal sam, gledališki list k predstavi pa prinaša tudi zapisek o vlogah: “Igralci: Milan Klemenčič, Pepca Klemenčič – govorila je Betino, streljala in rožljala z verigami.” Ostalih 13 vlog je odigral mojster sam.

Kot so sporočili iz LGL, bodo originalne lutke svoj prostor našle v lutkovnem muzeju. Nosilec razvoja projekta, ki bo domoval na ljubljanskem gradu, je LGL, v njegovem sklopu pa je predvidena tudi manjša dvorana za uprizarjanje marionetnih predstav.

Sovji grad predstavlja nadaljevanje dela na Klemenčičevi dediščini, ki se je začelo z oživitvijo Doktorja Fausta ter se nadaljevalo s prvim Sovjim gradom leta 1990. Nato je bil posnet kratek portret Milana Klemenčiča, leta 2011 pa izdana monografija Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov.

Sovji grad je druga v celoti ohranjena Klemenčičeva predstava in predstavlja živi del njegove dediščine. Lutkovno gledališče Ljubljana jo uvršča v svojo Lutkoteko, ki zdaj vsebuje že štiri bisere – poleg Sovjega gradu še Doktorja Fausta, Žogico Marogico in Zvezdico Zaspanko, so še sporočili iz LGL.

Po besedah predsednika akademije Henryja Cobba je Dylan nagrajen za ustvarjanje odnosov med besedami, čustvi in idejami, “za katere nismo vedeli, da obstajajo”.

Dlyan je dejal, da je izjemno počaščen in vesel članstva v akademiji, piše britanski BBC.

Dylan velja za enega najvplivnejših tekstopiscev v popularni glasbi, pa tudi za zagonetno osebnost z nosljajočim glasom in čemernim pogledom.

V svoji polstoletni karieri je z inštrumenti, kot so akustična, bas in električna kitara, orglice, klavir in klaviature, vtisnil svoj pečat v žanrih folk, rock, blues, country, rhythm & blues in gospel glasbe.

Lani je izdal svoj 35. studijski izdelek “The Tempest”.

Platforma se prične danes s plesno delavnico Luce Silvestrinija, ki je plesalec, koreograf in vodja znane skupine Proteini dance company. V času festivala bo izvajal raziskavo za svojo novo plesno predstavo Outland, ki raziskuje kulturne identitete, migracije, kulturne in socialne integracije skozi fizično plesno gledališče.

V četrtek se bo predstavila slovenska umetnica Mala Kline s pred kratkim premierno izvedeno predstavo Eden. Ta sooča svetova nastopajočega in občinstva. Nastala je v sodelovanju s člani hrvaške skupine East Rodeo in zvočnih umetnikov studia Sonolab.

Dan kasneje bo sledila slovensko-španska plesna predstava V odsotnosti / skoraj tam Matevža Dobaja in Neus Barcons Roca. Gre za prikaz dela v nastajanju in govori o nezadovoljstvu, apatičnosti, pasivnosti.

Sobotni del platforme bo zaznamovala predstava Soulsqueezing Nizozemca Tiana Rotteveela. V njegovih delih je zvok proces, ki se materializira v glasbo, v izraz kot čisto senzacijo, skorajda čutnost in senzibilnost. Soulsqueezing je umetnikov avtorski projekt, ki komunicira sam s seboj in z občinstvom ter preizkuša meje svojega lastnega telesa, glasa, zvoka, giba, prostora.

Platforma sodobnega plesa izvira iz leta 2007 in je namenjena umetnikom, ki se ukvarjajo s sodobnim plesom in so vpeti v sodelovanje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Poudarek je na lokalnih umetnikih, ki imajo svoje izhodišče ali delovanje v Plesni izbi Maribor in skozi svoje kreativno delo ustvarjajo mrežo umetniškega delovanja.