Strokovna skupina Evropske komisije, ki jo je ustanovila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou, je minuli teden predstavila poročilo, v katerem poziva k prenovi pristopa v boju proti nepismenosti. V poročilu skupina med drugim ugotavlja, da petina 15-letnikov in skoraj 75 milijonov odraslih v EU ne obvlada osnov branja in pisanja, zaradi česar težko najdejo službo, grozita pa jim tudi revščina in socialna izključenost. V Slovenji je po zadnji študiji PISA iz leta 2009 delež učencev s težavami pri branju 21,2 odstotka.

Vodja oddelka za osnovno šolstvo na Zavodu RS za šolstvo Fani Nolimal, ki vodi projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, je za STA pojasnila, da na razvoj bralne pismenosti vpliva več dejavnikov skozi celotno vertikalo izobraževanja. “Zelo pomembno je, kako učitelji vodijo vzgojno-izobraževalni učni proces. Veliko pozornosti morajo nameniti gradnji veščin. Učence morajo soočati z različnimi izzivi dela z besedili. Navajali naj bi jih na samostojno predelovanje učnih del bodisi iz učbenikov, leposlovnih knjig ali sodobnih medijev, kot sta internet in twitter. Ob tem je pomembno, da učitelji učenca seznanjajo s strategijami, kako je možno učinkovito predelovati učna besedila,” je povedala.

“Zelo je pomembno, da učenci zelo zgodaj, najkasneje do zaključka prvega triletja, usvojijo tehnike branja in branje z razumevanjem, kajti to je predpogoj, da so učinkoviti pri delu z besedili. Mislim, da je bilo v Sloveniji doslej premalo pozornosti namenjene merjenju usvojene bralne tehnike učencev že ob izhodu iz prvega triletja. Če se ugotovi šele kasneje, da so neučinkoviti pri učenju, ker ne obvladajo branja z razumevanjem, je tem učencem težje pomagati. Države, ki so v preteklosti naredile največji preboj na tem področju, so imele zelo jasno postavljene cilje, do katere mere je treba bralno pismenosti razviti v določenem obdobju. Taka država je recimo Norveška. Med letoma 2006 in 2009 je naredila največji preboj. Zelo sistematično so delali na izgradnji in preverjanju omenjenih veščin, učencem, ki niso uspeli slediti, pa so nudili individualno podporo,” je pojasnila Nolimalova.