Ljubljana, 14. julija (STA) – Pri Društvu 2000 in KUD AAC Zrakogled je izšel roman Francisa Ebejerja Skok malteških delfinov, Založba Sophia je bogatejša za knjigo Evropska pravljica Maxa Lüthija, pri Modrijanu pa so izdali delo Živali nas človečijo avtoric Temple Grandin in Catherine Johnson. Sodobnost International ponuja knjigo Čavknjena čarovnica spet razsaja Hanne Kraan.

Z EBEJERJEM IZLET V MALTEŠKI VSAKDAN

Francis Ebejer (1925-1993) je malteški dramatik, pesnik in pisatelj. Za časa ustvarjanja je Malto povezoval s sodobnimi gledališkimi tokovi, v romanih pa prek pretanjenih pisateljsko-prevodnih postopkov seznanjal angleško govoreči svet z družbeno dinamiko barvitega otoka na križišču zgodovine in kulturnih vplivov ter s specifičnim sredozemskim duhom, ki je podstat malteške nacionalne identitete. V delu Skok malteških delfinov je v žarišče berljive, napete in živahne romaneskne fabule, postavil strastno Lenardo. Okoli nje se spletajo usode različnih moških, pripovedovalec pa pri tem poskrbi za številne, marsikdaj ironično provokativne preobrate, prek katerih “zgodba o ženski in pokrajini” prerašča v pomenljiv simbol, ki ga bogati tudi etična razsežnost svarila pred pogubnimi posledicami nebrzdane sle po napredku, so o knjigi, ki jo je poslovenil Urban Belina zapisali izdajatelji. Knjiga je izšla v zbirki Helia, za katero v sozaložništvu skrbita Društvo 2000 in KUD AAC Zrakogled.

LÜTHI O NENAVADNI MOČI EVROPSKE PRAVLJICE

V zbirki Teorija Založbe Sophia je v prevodu Alenke Veler izšlo delo Evropska pravljica, Forma in narava. Max Lüthi (1909-1991) meni, da je v evropski pravljici nenavadna moč, njene privlačnosti pa ne čutijo le otroci temveč tudi odrasli. “Ta knjiga je poskus orisa značilnosti evropske pravljice. Pri tem pa ne stremi k primerjavi lastnosti pravljic iz različnih dežel. Nasprotno, v osnovni formi išče tisto, kar je skupno vsem. Ne zanimajo nas individualne razlike, ki jih lahko opazujemo od pripovedovalca do pripovedovalca in od naroda do naroda. Iščemo tisto, kar pravljico naredi pravljico,” je o delu zapisal avtor, ki velja za enega najpomembnejših raziskovalcev pravljic 20. stoletja.

ALI ŽIVALI ČLOVEČIJO LJUDI?

Z da bi na to vprašanje zagotovo odgovorili avtorici dela Živali nas človečijo, Kako živalim zagotoviti vredno življenje Temple Grandin in Catherine Johnson. Grandinova je priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, ki je na skrivnosten način vselej znala pokukati v miselno življenje živali. Avtorica uspešnice Govorica živali skuša s knjigo Živali nas človečijo spremeniti ravnanje posameznikov do živali ter vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo. Grandinova trdi, da so živali čuteča bitja, zato je treba spodbujati njihova pozitivna čustva – iskanje in igro – in preprečevati negativna – strah, paniko in bes -, če želimo, da bo njihovo življenje lepo. Tako kot predhodno je tudi to knjigo Grandinova napisala v soavtorstvu z Johnsonono, pisateljico, ki jo zelo zanima področje nevropsihiatrije in možganov. Pod slovenski prevod, ki je izšel pri Založbi Modrijan, se podpisuje Jana Ambrožič.

ČAVKNJENA ČAROVNICA JE PONOVNO NA DELU

Pri založbi Sodobnost International je izšla knjiga Čavknjena čarovnica spet čara, ki bo navdušila vse, ki simpatični lik Hanne Kraan poznajo že iz Zgodb o čavknjeni čarovnici. Čarovnice Čavke ne gre razjeziti ali ji nagajati, saj te lahko, če si jež, sova ali zajec, mimogrede začara v storž ali smrdljiv mavrah, opozarjajo pri založbi. Čavknjena čarovnica spet razsaja je duhovita knjiga, namenjena vsem, ki imajo radi skrivnostne gozdne hišice, govoreče živali, leteče metle in slastne jabolčne pite, ki jih ni treba peči, ampak se jih enostavno pričara. Delo je ilustrirala Annemarie van Haeringen, poslovenila pa Mateja Seliškar Kenda.