V Ljubljani bo jeseni vrata odprl 23. bienale oblikovanja (BIO). Kustosinji sta že izbrali dela za glavno razstavo. Da slednjo tokrat prvič zaupajo mednarodnim kustosom, so se, kot je za STA povedal direktor MAO Matevž Čelik, odločili, ker želijo s sodelovanjem z vrhunskimi strokovnjaki BIO spet pripeljati v vrh mednarodnih oblikovalskih dogodkov.

Čelik, arhitekt in arhitekturni kritik, je po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani delal kot samostojni arhitekt in soustanovil ter urednikoval spletni portal Trajekt. Leta 2002 je prejel srebrno medaljo za mlade evropske arhitekte Luigi Cosenza. Je avtor knjige “New Architecture in Slovenia”, ki je leta 2007 izšla pri založbi Springer. Od leta 2010 je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Letošnja izdaja bienala prinaša vrsto novosti, med njimi spremembo imena iz Bienale industrijskega oblikovanja v Bienale oblikovanja. Kako je prišlo do tega?

Prireditveni odbor je v preteklosti že razpravljal o besedi industrijsko v imenu bienala, saj so se razmerja med industrijo in oblikovanjem v zadnjih dveh desetletjih temeljito spremenila. Na bienalu so se, poleg industrijskega oz. produktnega že v preteklih letih pojavile tudi druge discipline oblikovanja. Popravek v imenu na določen način samo uveljavlja to, kar je dejstvo. Kratica BIO ostaja, ker je uveljavljena blagovna znamka, predstavlja pa Bienale oblikovanja Ljubljana.

BIO v Ljubljani je prireditev s skoraj polstoletno tradicijo. Nam lahko opišete, kaj se je v tem času spremenilo v svetu oblikovanja?

BIO je ena najstarejših oblikovalskih razstav v Evropi. Ko sem se pred kratkim srečal z Valeriom Castellijem, solastnikom podjetja Kartell in enim od mnenjskih voditeljev na področju oblikovanja v Milanu, mi je povedal, da so vsi pomembni italijanski oblikovalci v 60. in 70. letih minulega stoletja redno prihajali v Ljubljano in se potegovali za nagrade na BIO. BIO je bil poleg Milanskega sejma edini relevanten dogodek, na katerem so oblikovalci lahko merili moči. Kot je dejal, sta tedaj za oblikovalce obstajala le Milano in Ljubljana. Kot oblikovalec si enostavno moral biti prisoten tudi v Ljubljani.

Od sredine prejšnjega stoletja do danes se je seveda na področju proizvodnje, trženja in posledično delovanja oblikovalskega sveta veliko spremenilo. Živimo v postindustrijskem času in večina industrije, ki se je nekdaj predstavljala skozi BIO, se je transformirala ali propadla. V svetu se pojavljajo nove oblike proizvodnje. Govori se o tretji industrijski revoluciji, ki jo omogoča združevanje različnih izjemnih tehnologij: pametne programske opreme, spretnejših in cenejših robotov, tridimenzionalnega tiska, novih materialov in različnih spletnih storitev.

Danes na oblikovalskem zemljevidu ne obstajata več le Milano in Ljubljana. V vseh mestih, ki nekaj dajo nase, potekajo oblikovalski tedni, ki obiskovalce nagovarjajo z zanimivimi temami. Za nas je seveda vprašanje, kako dvigniti težo in pomen BIO, da bodo vodilne svetovne osebnosti iz sveta oblikovanja prisotnost v Ljubljani ponovno smatrale za nujno, tako kot pred desetletji.

Kako si bo torej prenovljeni Bienale oblikovanja Ljubljana izboril svoje mesto v mednarodnem prostoru?

Vrniti BIO v središče zanimanja mednarodnega oblikovalskega sveta je cilj, ki sem si ga zastavil ob prihodu v MAO pred slabima dvema letoma. Da bi to lahko dosegli, moramo seveda sodelovati s tistimi, katerih delovanje je v žarišču razvoja oblikovanja in so v dnevnem stiku z oblikovalci ter podjetji, ki uvajajo nove rešitve in nove prakse. Torej z ljudmi, ki so maksimalno kompetentni na tem področju. Zato smo se lani obrnili na nizozemski studio Organisation in Design in se z Margriet Vollenberg in Margo Konings dogovorili za kuriranje letošnjega bienala.

Od kod odločitev zanju?

Organisation in Design je v vzponu in v zadnjih letih organizira najodmevnejše oblikovalske dogodke od Milana in Berlina do Nizozemske. Zanju smo se odločili predvsem iz razloga, ker imata zelo svež pristop in širok pogled na to, kaj je sodobno oblikovanje. Njuna kritična sposobnost, kako zaznavati nove možne smeri razvoja oblikovalske stroke, je bila za nas zagotovilo, da bomo na BIO videli najnovejše, revolucionarne izdelke in koncepte, ki spreminjajo pojmovanje oblikovanja in proizvodnje. Videli bomo oblikovalce, ki hodijo po robu, na presečišču raziskovanja, znanosti, tehnologij, digitalizacije in globalizacijskih procesov. Njihovo delo bo v prihodnosti vplivalo naš način življenja in dela.

Upate, da bosta imeni nizozemskih kustosinj pritegnili novo zanimanje mednarodne javnosti?

Ne računamo toliko na njuni imeni, kot na njuno znanje in sposobnosti, njune povezave, mrežo strokovnjakov. Studio Organisation in Design se ne ukvarja samo s kuratorstvom, ampak na področju oblikovanja deluje kot svetovalno in komunikacijsko podjetje, kar pomeni, da je dnevno v stiku s priznanimi oblikovalci in pomembnimi podjetji, ki vlagajo v oblikovanje. Koningsova in Vollenbergova do potankosti vesta, kako se vrti svet oblikovanja in kako se spreminjajo razmerja med komercialnim, kulturnim in tehnološkim poslanstvom oblikovalske stroke. To je bilo zame glavno zagotovilo, da bo BIO osvežil lokalno oblikovalsko sceno in odmeval po svetu.

Kustosinji sta selekcijo opravili na podlagi teme, ki sta jo razpisali sami. Jo lahko povzamete?

Tema letošnjega bienala je Razmerja v oblikovanju. Glavna razstava bienala bo prikazala, kako se ta razmerja spreminjajo v povezavi z boljšo dostopnostjo do različnih informacij na globalnem nivoju in s cenovno vse bolj dostopnimi sodobnimi tehnologijami. Oblikovalci se v zadnjih letih vse bolj poglabljajo v naravne biološke in kemične procese in videli bomo, kako vse to vpliva na njihovo delo in razvoj tega zahtevnega poklica.

Izmed 437 prijav sta kustosinji izbrali 90 del iz 27 držav, kar kaže na to, da je bila njuna selekcija zelo ostra.

Selekcija je osredotočena na vprašanja in projekte, povezane z razpisano temo. V preteklosti je dela za razstavo izbrala komisija, kar je dejansko pomenilo, da je komisija postavila glavno razstavo bienala. Od letos naprej bo delo te komisije opravil kustos, ki bo določil temo, postavil razstavo in uredil katalog. Kakovost in privlačnost bienala lahko dvignemo samo, če ga bomo obravnavali kot kulturni produkt, ki ga nekdo razvije od začetka do konca, od ideje do izvedbe. Kot rečeno, smo želeli, da to opravi nekdo, ki je na tem področju maksimalno kompetenten.

Letošnja glavna razstava bienala bo izjemno zanimiva tudi zato, ker oblikovanja ne bo delila na posamezne discipline, temveč bo podala horizontalen pregled skozi različne veje oblikovanja in izpostavila skupne imenovalce ter področja, na katerih se dogajajo premiki v razvoju.

BIO ob osrednji razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje vsako leto ponudi vrsto spremljevalnih dogodkov. Lahko naštejete nekaj letošnjih?

Osrednja lokacija bienala v središču mesta bo galerija Kresija, ki nam jo je prijazno odstopil oddelek za kulturo ljubljanske mestne občine. Kresija bo delovala kot informacijska točka BIO 23, v njej pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo izbranih nagrajenih izdelkov na preteklih bienalih. S tem napovedujemo pregledno razstavo prejemnikov nagrad BIO, ki jo bomo pripravili čez dve leti, ko bo bienale star 50 let.

V Ljubljano prihaja Giulio Cappellini, ki je član žirije za nagrade. Imel bo predavanje, poleg tega bo odprl razstavo “Cappellini’s Heroes”. V Slovenskem Etnografskem muzeju bo na ogled razstava Eko rešitve – Vsakdanje oblikovanje iz znane italijanske zbirke oblikovanja Farnesina. V Ljubljano prihaja iz Helsinkov, letošnje svetovne prestolnice oblikovanja.

Muzej in galerije mesta Ljubljana se v BIO vključujejo s pilotnim projektom RogLab na Petkovškovem nabrežju pred tovarno Rog. V času BIO bodo tam potekale oblikovalske delavnice. V MAO na Fužinah pa bosta poleg glavne razstave na ogled še projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil in projekt Mobilne bivalne enote, ki so ga razvili študentje Fakultete za arhitekturo s podjetjem Riko.

V prostorih mestne hiše bo potekal mednarodni simpozij na temo Storitveno oblikovanje in intelektualna lastnina, ki ga pripravljamo skupaj z Regionalno razvojno agencijo ljubljanske urbane regije.

V MAO, kjer bo glavna razstava, bo obiskovalcem na voljo še veliko spremljevalnega dogajanja, od ogledov razstave z oblikovalci in strokovnjaki, do otroških delavnic, filmskih projekcij in predstavitev izdelkov.

Med novostmi letošnjega bienala pa je tudi zelena nagrada…

Zelena nagrada bo ena od novosti pri podelitvi nagrad. Namenjena bo izdelkom, ki še posebej izstopajo s svojo ekološko naravnanostjo, bodisi glede uporabe materialov, procesa proizvodnje, zasnove, ki omogoča reciklažo izdelka…

Pomembno pa se mi zdi izpostaviti tudi, da smo za glavno nagrado BIO prvič pridobili pokrovitelja in bo nagrada tudi finančna. Pokrovitelj nagrade bo podjetje Petrol, glavni nagrajenec bienala pa bo prejel 5000 evrov.

V katero smer bo šel BIO v prihodnje?

Čez dve leti bo BIO star 50 let in to so nedvomno prelomni trenutki. BIO se bo še naprej razvijal kot manifestacija sodobnega oblikovanja in pomembno se mi zdi, da se neprestano osvežuje in iz sveta v Slovenijo prinaša novo znanje in ideje. Bienale bo v bodoče še bolj odprt za soočenje široke palete projektov, pogledov, odgovorov, rešitev, raziskav in eksperimentov.

BIO mora imeti širino odprte razprave o dilemah današnjega in jutrišnjega dne in s paleto dogodkov omogočiti bolj objektivno razumevanje aktualnega v svetu oblikovanja danes. Za razliko od običajne razstave, ki je ponavadi enosmerna komunikacija, je bienale prostor soočenja, izmenjave mnenj in vprašanj ter iskanja novih odgovorov in priložnosti. Zaradi tega bo BIO v prihodnje predvsem platforma za srečanja in izmenjave.

Kako nameravate to doseči?

To bomo lahko dosegli le z dobrim sodelovanjem. Pomembne so povezave bienala z oblikovalci in s slovenskim gospodarstvom, saj BIO prinaša v Slovenijo ideje in inovacije, podpora in povratni odziv vodilnih slovenskih podjetij pa osmišljata bienale in sta ključna za njegovo živost in aktualnost. Podpora podjetij, čeprav v nekaterih primerih le moralna, ostaja visoka in široka.

Prireditveni odbor BIO bo še naslednja štiri leta vodil Janez Škrabec (Riko). Z nami ostajata tradicionalna partnerja Gorenje in Trimo. Letos so se prireditvenem odboru pridružila nova podjetja, z mladimi in ambicioznimi menedžerji, Petrol s predsednikom uprave Tomažem Berločnikom in Siemens Slovenija z direktorico Medejo Lončar. V odboru ostajajo tudi dolgoletni medijski podporniki BIO, Jurij Giacomelli (Delo), Marko Filli (RTV Slovenija) in Marko Kolbl (Europlakat). Spletamo nove povezave z Društvom oblikovalcev Slovenije in si prizadevamo za konstruktivno podporo stanovske organizacije bienalu.

Za BIO je pomembna tudi aktivna vloga in podpora mesta Ljubljana, ki je pred skoraj 50-leti soustanovilo bienale, kar se danes zdi vizionarsko dejanje. Čeprav je MAO kot organizator nacionalna ustanova, je bil BIO vedno predvsem mestni dogodek, ki je pripomogel k prepoznavnosti mesta. Vsaki dve leti popestri urbani utrip ter pripelje mlade in kreativne ljudi v mesto. Ker se nam to zdi resnično pomembno, je v imenu bienala letos prvič izpostavljeno ime mesta, Bienale oblikovanja Ljubljana. Ne dvomim, da bomo s širokim in odprtim sodelovanjem dosegli naš glavni cilj in BIO pripeljali v vrh mednarodnega oblikovalskega dogajanja.