Novo mesto, 1. junija (STA) – V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so danes predstavili monografijo, razstavo in zloženko o situlski umetnosti, ki so jih pripravili v okviru novomeških partnerskih projektov Evropska prestolnica kulture (EPK). Ob napovedi odprtja drevišnje razstave so novomeškemu županu Alojziju Muhiču predali pobudo za ustanovitev novomeškega arheološkega parka.

Kot je avtor monografije, arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ povedal za STA, situlska umetnost predstavlja umetniški izraz prazgodovinske Evrope in prazgodovinskih ljudi, ki so med 7. in 4. stoletjem pred našim štetjem na območju med Alpami, Jadranom in Donavo v tanko bronasto pločevino vrezali in vtolkli podobe svojega življenja.

Novo mesto, kjer so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih, je največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin. Novomeške situle so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem, je pojasnil Križ.

Situle se umeščajo v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na območju Novega mesta delovala situlska delavnica, je dodal.

Situlska umetnost se osredotoča na upodobitve dejavnosti prazgodovinskih ljudi in je v času, ki na navedenem ozemlju še ni bilo pisave, dragocen dokument in odsev prazgodovinske železnodobne kulture. Hkrati se uvršča med temelje sodobne evropske civilizacije, je še povedal Križ.

Po besedah direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Piclja s projektom Situlska umetnost Novega mesta zaključujejo 15-letno predstavljanje tamkajšnje arheološke preteklosti. Leta 1996 so ga začeli z arheološko razstavo Kapiteljska njiva, pozneje pa so pripravili več občasnih razstav in izdali številne publikacije. Leta 2008 so odprli še novo stalno muzejsko razstavo Arheološka podoba Dolenjske.

Na pobudo Dolenjskega muzeja je leta 2006 novomeški občinski svet Novo mesto poimenoval za mesto situl, monografija o situlski umetnosti, zloženka, krajši film in razstava na omenjeno temo pa zaokrožujejo projekt, je dejal direktor.

Pobuda o novomeškem arheološkem parku Marof in vsi koraki, ki ji bodo sledili, prinašajo novo poglavje v razvoju tamkajšnje arheologije, je za STA še povedal Picelj.

Fotografije za monografijo in dokumentarno razstavo Odsevi prazgodovine v bronu je prispeval novomeški v Kölnu delujoči fotograf Saša Fuis, razstavo pa bodo v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprli drevi ob 20. uri. Na ogled bo do 30. septembra, zatem pa jo bodo predstavili še v partnerskih mestih projekta EPK.