Maribor, 23. junija (STA) – Raziskovalci programskega sklopa EPK Urbane brazde bodo danes tudi uradno predali v uporabo prvi skupnostni urbani vrt v Mariboru. Gre za prvi tovrstni projekt pri nas, ki ni le površina za pridelavo sadja in zelenjave, temveč je pomemben tudi za ponovno vzpostavljanje stikov med sicer odtujenimi stanovalci blokovskih naselij.

Na prej zaraslem travniku med Borovo vasjo in Radvanjem je nastalo več kot 80 lično urejenih vrtičkov s tipsko izdelanimi lopami, nasadi drevja in igrali. Pridelava je izključno ekološka, nekaj gredic je prirejenih tudi za invalide.

Kot pojasnjuje vodja projekta Matej Zonta, gre za vzorčni primer ekološke in urbane pridelave hrane, kjer se vzporedno znova tke načeto družbeno tkivo. “Na vrtu potekajo skupne delovne akcije, ljudje se družijo, vzpostavljajo se nova prijateljstva, manjša se razkorak med generacijami. S solidarnostjo in vzajemno pomočjo med vrtičkarji se oblikuje skupnost,” je povedal v izjavi za javnost.

Za razliko od ostalih mestnih vrtičkarjev je namreč pri skupnostnem vrtu v Mariboru obvezno skupno organiziranje in urejanje skupnih površin. V ta namen so ustanovili društvo Urbani eko vrt, v katerega so se združili zainteresirani vrtičkarji.

Vzorčni primer ekološkega urbanega vrtnarstva so postavili v okviru programskega sklopa EPK Urbane brazde, ki se ukvarja z okoljskimi in sociološkimi vprašanji. Za vrtičkarje so izvedli izobraževanja, ki so potekala od lanskega poletja, ter pomagali pri osnovni ureditvi vrta, s katero so pričeli letos spomladi.

Na današnji slovesnosti ob 11. uri bodo vajeti predali društvu Urbani eko vrt, ki bo odslej samostojno skrbelo za območje. Pri zavodu Maribor 2012 se nadejajo, da bo tako vrt živel tudi v prihodnjih letih.

Slovesnost je bila sprva napovedana za 9. junij, a so jo zaradi vremenskih razmer preložili za dva tedna. Čeprav so si prizadevali, da bi se odprtja te edinstvene oblike kmetovanja udeležil tudi kakšen predstavnik države, jim teh gostov ni uspelo privabiti.

Zbrane bo poleg Mateja Zonte nagovorila generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, ki projekt vidi kot enega najbolj trajnostno naravnanih projektov Evropske prestolnice kulture (EPK). “Gre za dolgoročne učinke, ki jih ta projekt prinaša v mesto in regijo. Na takšen način dvigujemo kulturno zavest in odnos do okolja,” je prepričana.