Maribor, 20. junija (STA) – V sklopu knjižnega sejma Mariber so danes v Univerzitetni knjižnici Maribor spregovorili o prihodnosti elektronske knjige, katere razvoj je v Sloveniji še v povojih. Drugod po svetu doživlja nagel vzpon, česar bi se po besedah švedskega založnika Johana Greiffa morale zavedati tudi založbe, sicer bodo razmerja na trgu narekovali le veliki igralci.

V ZDA predstavljajo elektronske knjige skoraj četrtino knjižnega tržnega kolača, v Nemčiji so ob lanskem božiču prodali 1,5 milijona bralnikov, je izpostavil avstrijski analitik globalnih knjižnih trgov Rüdiger Wischenbart. Vedno manj je piratstva, kar po njegovih besedah kaže, da so ljudje začeli elektronske knjige obravnavati enako kot običajne knjige.

Strokovnjaki pričakujejo, da bo prodaja elektronskih knjig v prihodnje še naprej naglo rasla. Temu bi se morale prilagoditi tudi manjše založbe, distribucijska podjetja in trgovine ter vlagati večje napore v izdajo in oglaševanje elektronskih knjig.

Zaenkrat trg obvladuje le nekaj večjih igralcev, kot so Amazon, Google in Kobo, ki imajo zato lahko monopol nad njim in odrejajo razmerje med zaslužkom pisca, izdajatelja in prodajalca elektronske knjige. “Čas hitro teče. Založbe, še posebej v manjših jezikovnih skupnostih, morajo čimprej poseči vmes, sicer bodo lahko o vsem odločali le veliki igralci”, je poudaril Johan Greiff iz največjega distribucijskega podjetja elektronskih knjig v Skandinaviji Elib.

Na Švedskem so lani prodali 60.800 elektronskih knjig, kar je še vedno malo v primerjavi s 70 milijoni prodanih klasičnih knjig. A prodaja raste. Medtem ko je Elib januarja 2009 prodal le 550 elektronskih knjig, jih je maja letos že več kot 7000. Zelo priljubljena je tudi izposoja, saj so si Švedi lani izposodili 65.000 elektronskih knjig.

Med težavami trga elektronskih knjig so govorniki na simpoziju omenili še dejstvo, da je v številnih evropskih državah višji davek na dodano vrednost za elektronske kot za klasične knjige. Ob dejstvu, da “veliki igralci” ponujajo večinoma knjige v angleškem jeziku, se obeta tudi prevlada tega jezika nad ostalimi. “Kdor bo na Amazonu kupil pet knjig v angleščini, bo verjetno kupil dve ali tri knjige manj v slovenščini,” je izpostavil Wischenbart.

V Sloveniji je ta trg še posebej problematičen, saj ni niti ene slovenske e-knjigarne. Kot je pojasnil tehnični direktor na Študentski založbi Marko Hercog, nameravajo jeseni predstaviti platformo, ki bo omogočala prodajo in izposojo elektronskih knjig. Začeli bodo s tisoč naslovi in jih kasneje nadgrajevali.