Neposredni in polemični bomo; privoščimo si malo jezikovne telovadbe. Izhodišče bo 11. jezikovni kotiček Tomaža Švaglja v Delu. Ker ne vem, ali boste vsi kliknili povezavo, navajam obsežnejši del besedila, ki se mi zdi potreben nadaljnje razprave:

»/P/ridevnik napreden je primeren za opis oseb, idej in držav z vidika družbeno-gospodarske razvitosti. Napreden je denimo človek, ki deluje v korist družbe in njenega razvoja (napreden politik podpira napredna gibanja), ali pa tisti, ki upošteva novejše strokovne pridobitve (napreden gospodarstvenik). Napredno je lahko tudi gospodarjenje, gospodarsko napredna država pa je tista z velikim narodnim dohodkom na prebivalca in/ali z visoko stopnjo gospodarske rasti.

Vendar se stvari spreminjajo. Tam od druge polovice 80. let se je, pod vplivom angleškega pridevnika advanced, začela uveljavljati raba pridevnika napreden tudi in še zlasti za opis zahtevnejših »artefaktov«, to je strojev, naprav, računalniških programov (denimo iskalnikov oziroma njihovih zapletenejših in zmogljivejših različic) itd.

Pridevnik advanced ima seveda več pomenov, a tu nas zanima le eden, in sicer (tak, ki je na) višji (ravni kot
drugi), drugače povedano, zelo sodoben, razvit in kompleksen.

Kako naj torej prevedemo recimo zvezo advanced computer? Ne »napreden računalnik«, kar je danes že skoraj pravilo, temveč sodoben, dober, najmodernejši, zmogljiv itd. Možnosti je več. Tudi advanced mathematics, ali krajše advanced math, zagotovo ni napredna, temveč višja matematika. Skratka, ta angleški pridevnik je, podobno kot samostalnik abuse, nekakšen instant nadomestek za več različnih pomenov, za katere nam slovenskih izrazov zagotovo ne manjka.«

Zelo se strinjam, da je treba biti pri prevajanju zelo pozoren in se izogibati pastem navideznih bližnjic. Morda tudi pridevnik advanced s svojimi več pomeni res nastavlja take pasti; najboljše preventivne informacije lahko najdete v Velikem angleško-slovenskem slovarju Oxford (DZS, 2005-2006), ki za ta pridevnik navaja tri pomene. Prvega s prevedki »napreden, sodoben, moderen; vrhunski, (visoko)razvit, izpopolnjen«; drugega s prevedki »višji; nadaljevalen; zahteven« in tretjega s prevedki »v poznem štadiju; (že) razvit.« Kljub morebitnim prevajalskim pastem pa se mi zgornje Švagljeve trditve ne zdijo ravno dobro utemeljene.

Že trditev, da se je začela raba pridevnika napreden za opis zahtevnejših izdelkov v slovenskem jeziku uveljavljati šele od druge polovice 80-ih let, je na trhlih nogah. Če verjamemo Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je že pred letom 1975, ko je izšel 2. zvezek (I-Na), pridevnik napreden pomenil tudi nekaj takega, kar »upošteva novejše tehnične, strokovne pridobitve«. Kotičkar v prvem odstavku (najbrž po SSKJ) omenja samo strokovne pridobitve, tehnične pa kar izpusti. Kot smo v tehle kotičkih že večkrat omenjali, je sicer podatke o sodobni rabi pisne slovenščine mogoče dobiti v različnih korpusih (npr. Fidaplus, Gigafida in Nova beseda); vendar zaenkrat še noben korpus ne ponuja zanesljivih statističnih podatkov o pojavljanju besed in besednih zvez slovenščine v zgodovinskem pogledu – saj je v omenjenih korpusih besedil, objavljenih pred 1990, bolj malo, namenjeni so namreč predvsem raziskovanju podobe sodobne slovenščine.

No, pri vseh primerih, pri katerih sokotičkar odsvetuje uporabo pridevnika napreden in priporoča različne druge izraze, gre bolj ali manj za tehnične zadeve. Preizkusimo zdaj njegov nasvet glede prevoda zveze advanced computer (ki statistično gledano tudi v angleščini ni kdove kako pogosta zveza). Pomeni zveza napreden računalnik isto kot sodoben računalnik? Po istem SSKJ res pridevnik sodoben pomeni tudi nekaj, kar »ima, vsebuje najnovejše tehnične, strokovne pridobitve«, vendar je zveza sodobni računalnik pomensko veliko širša množica kot napredni računalnik. (To čuti tudi kotičkar sam, saj pravi, da je naprednost računalnikov »danes že skoraj pravilo« – je pa res, da nenapredna naprednost zelo diši po absurdu). Napreden računalnik nikakor ni zmeraj ali nujno tudi dober računalnik. Ravno obratno, marsikdaj tehnološko napredne stvari niso dovolj preizkušene, zato niso zanesljive in nagajajo. Bi rekli: kupil sem dober računalnik, ki zelo slabo dela? Kaj pa predlagani pridevnik najmodernejši?

Napreden računalnik je sicer najbrž res tudi najmodernejši, ampak nikakor ni nujno,da so tudi vsi najmodernejši računalniki zares napredni – moda se ne ozira le na tehnične lastnosti, temveč tudi pri računalnikih vse bolj tudi na obliko, materiale in barve, se mi zdi. Tako so lahko zelo moderni tudi zelo nenapredni (ali kar nazadnjaški) računalniki, če privlačijo kupce z drugimi čari. Preizkusimo še zadnji predlog: je napreden računalnik res toliko kot zmogljiv? Ne bi rekel – zdi se mi, da je mogoče kupiti zelo zmogljiv računalnik (npr. z močnim procesorjem, velikim trdim diskom), ki pa je tehnološko gledano konzervativen, zastarel.

Seveda ne zanikam, da bi bili v marsikaterem kontekstu tudi Švagljevi prevodni predlogi sprejemljiva ali celo dobra rešitev. Ampak načelno in ne dovolj utemeljeno, samovoljno javno odklanjanje celotne ali delne rabe neke besede je za slovenščino prej škodljivo kot koristno. Nekateri pridni lektorji, prestrašeni pisci, vestne učiteljice marsikdaj takale kotičkarska mnenja vzamejo še kako zares; zato se nad pridevnikom napreden že zbirajo črni oblaki. Tomaž Švagelj v imenu slovenščine razsoja: »pridevnik napreden je primeren za opis oseb, idej in držav z vidika družbeno-gospodarske razvitosti«. Posredno torej v imenu slovenščine razglaša za neprimerno rabo pridevnika napreden ob vsem, kar je tehničnega. Ne bo več ne naprednega iskanja, ne naprednih funkcij, ne naprednih uporabnikov, ne naprednih sistemov, ne naprednih tehnologij, kar vse se je, če sodimo po podatkih, že temeljito uveljavilo v slovenščini. Smo govorci in govorke slovenščine res »drhal, ki govori po mili volji, kakor se ji zdi, zato kvari jezik« (kot je bil prepričan l. 1768 v svoji slovnici Marko Pohlin); je del našega govorjenja in pisanja res mogoče avtoritarno razglasiti za »slabo jezikovno prakso skrajno brezvestnih uporabnikov« « (kot v svojem zapisu ob predlogu novega državnega jezikovnopolitičnega programa zapiše Marko Snoj)?

Marko Stabej