Maribor, 18. junija (STA) – Na mariborskem pokopališču Dobrava so postavili Park spomina, s katerim želijo po besedah direktorice Pogrebnega podjetja Maribor Lidije Pliberšek obeležiti spomin na žrtve vseh vojn 20. stoletja na mariborskem območju. Slovesno odprtje parka, ki se razprostira na območju povojnih pobojev, bo v sredo.

Park simbolno povezuje vsa vojna grobišča na mariborskem območju. “Gre za dostojanstven poklon žrtvam vseh vojn, ne glede na to, na kateri strani so se borili,” je na današnji novinarski konferenci pojasnila Pliberškova. Namenjen je tako žrtvam prve in druge svetovne vojne kot žrtvam povojnih pobojev na mariborskem območju.

Predvsem vprašanje povojnih pobojev je v Sloveniji še vedno zelo občutljiva tema, to obeležje pa po besedah Pliberškove “pomeni korak naprej v tem, da poskušamo združevati in ne deliti”. “V ospredju je človekovo dostojanstvo ter pieteta do vojnih in povojnih žrtev,” je dodala.

Park so uredili na nekoč neprehodnem gozdnatem območju na pokopališču Dobrava, kjer se nahaja tudi tankovski jarek s posmrtnimi ostanki med 15.000 in 20.000, po nekaterih ocenah celo do 45.000, pobitih po drugi svetovni vojni. Med njimi je večina Hrvatov in pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije.

Slavnostni govornik na slovesnem odprtju parka v sredo popoldne bo predsednik republike Danilo Türk. Dogodek bodo s svojimi verzi oplemenitili pesniki Andrej Brvar, Miljana Cunta, Alojz Ihan, Aleš Šteger, Tomaž Šalamun in Ciril Zlobec, prav tako pa pričakujejo tudi vrsto diplomatskih predstavnikov držav, od koder so bile žrtve.

Slovesnost predstavlja zaključek aktivnosti, ki jih je Pogrebno podjetje Maribor vodilo v okviru obsežnega mednarodnega projekta vojnih grobišč. Osnovni namen projekta, katerega začetki segajo v leto 2009, je “predstavitev vseh vojnih grobišč kot simbola našega skupnega spomina, ki predstavlja pomemben del naše zgodovine, razbremenjene vseh ideoloških razsežnosti”. Pokopališče Dobrava pa s tem po besedah Pliberškove postaja kulturni spomenik mednarodnih razsežnosti. Projekt je podprla tudi Evropska prestolnica kulture (EPK).