Ljubljana, 16. maja (STA) – Mednarodni literarni festival Vilenica letos začenja tematski sklop, naslovljen Križišča evropske literature. Znotraj tega širšega tematskega okvira pa, kot je na današnji novinarski konferenci povedal vodja festivala Gašper Troha, 27. izdaja v središče postavljajo avtorje nomade. Festival bo potekal od 4. do 9. septembra.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Veno Taufer je poudaril, da se Vilenica s svojo več kot četrtstoletno zgodovino nepreklicno uvršča med ducat najstarejših in najpomembnejših evropskih literarnih festivalov, izjemnega pomena pa je tudi za slovensko literaturo. Na svetovni zemljevid literarnega dogajanja se je vpisala kot festival srednjeevropske literature, z njo pa se je nanj vpisala tudi slovenska literatura.

Nagrajenec letošnje Vilenice je v Kanadi živeči pisatelj judovskega rodu in srbskega jezika David Albahari. Predsednik žirije Andrej Blatnik je njegovo pisanje označil kot “prozo sprememb in praznine”. Albahari velja za enega najbolj cenjenih in vplivnih prozaistov nekdanje Jugoslavije, kar potrjuje tudi vrsta literarnih priznanj. V slovenščino imamo preveden njegov izbor zgodb Besede so nekaj drugega in roman Vaba. Nagrado bodo Albahariju že tradicionalno izročili v vileniški jami.

Na letošnjem festivalu bodo v središču avtorji nomadi, pesniki in pisatelji, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in včasih tudi v nematernih jezikih. Takšni so denimo bosanski pisatelj Bekim Sejranović, ki živi v Oslu, bolgarski pisatelj Dimitre Dinev, ki živi na Dunaju, in Maročanka Zineb El Rhazoui, ki trenutno živi v Ljubljani.

Na literarnih branjih se bo letos predstavilo več kot 30 avtorjev z vsega sveta, med njimi letošnji nagrajenec in slovenski avtor v fokusu Boris A. Novak. Festival po besedah Trohe dopolnjujeta minulo marčevsko gostovanje izraelskega pisatelja Amosa Oza in predstavitev dveh prevodov lanskoletnega nagrajenca Mircea Cartarescuja. Njegov roman Zakaj ljubimo ženske je že izšel pri Študentski založbi, izbor poezije pa bo v kratkem izšel pri Cankarjevi založbi.

Kot novost letošnjega festivala je Troha izpostavil tri pisateljske in prevajalske rezidence v avgustu, na katere bodo povabljeni irski ter italijanski avtorji in prevajalci. Z njimi želijo okrepiti vlogo festivala pri izmenjavi izkušenj, gostje pa bodo bivali v Ljubljani, Kranju in na Bledu.

V programskem sklopu Tržnica slovenske literature, kamor so vabljeni tuji založniki, agenti in prevajalci, bodo gostili okrog deset udeležencev z različnih koncev Evrope, poudarek pa bo na Italiji in Španiji.

Zbirko Antologije Vilenice nadaljujejo z Antologijo sodobne hebrejske književnosti. Pod naslovom “En zo agada” (To ni pravljica) je urednik in prevajalec Klemen Jelinčič Boeta zbral dela 25 avtorjev.

Strokovni program festivala vključuje okroglo mizo na temo Avtorji nomadi, na kateri se bo novinarka in literarna publicistka Iva Kosmos pogovarjala s koroško Slovenko Majo Haderlap, Maročanko Zineb El Rhazoui, bolgarskim pisateljem Dimitrejem Dinevom in letošnjim nagrajencem Davidom Albaharijem. Poleg nje bo potekal še 10. mednarodni komparativistični kolokvij pod naslovom Prostorski obrat v literarni vedi, ki ga bosta vodila Marijan Dović in Jernej Habjan.

Ob veliki nagradi bodo v okviru festivala podelili še vileniški kristal za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2012, Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z DSP podelila pisateljsko štipendijo. Nagrado mlade vilenice bo Kulturno društvo Vilenica podelilo 26. maja.