Ljubljana, 19. maja (STA) – Pri Študentski založbi so v zbirki Koda izdali delo Theodora Zeldina Intimna zgodovina človeštva, skupaj z Zavodom Exodos pa Dramske tekste Jana Fabra. Pri Mladinski knjigi je v zbirki Nova lirika izšla pesniška zbirka nobelovca Eugenia Montaleja z naslovom Satura, pri KUD Logos pa v zbirki Logofanije roman Pavla Raka Utišanje srca.

INTIMNA ZGODOVINA ČLOVEŠTVA – DELO, KI ODGOVARJA NA NEKLASIČNA ZGODOVINSKA VPRAŠANJA

Angleški sociolog, filozof in profesor zgodovine na Oxfordu Theodore Zeldin (1933) si v obširnem delu Intimna zgodovina človeštva zastavlja vrsto vprašanj, ki jih klasični zgodovinarji običajno ne obravnavajo. Loti se vprašanj, kot so, kako so ljudje izumili nove vrste ljubezni, kako so postali imuni na osamljenost, zakaj so v kuhanju napredovali bolj kot v seksu, kaj postane mogoče, ko se srečata sorodni duši. V zanimivi knjigi je zgodovina neločljivo prepletena s sedanjostjo. Zeldinov pristop je interdisciplinaren in provokativen. Delo je knjiga za vsakogar, ki bi rad razumel svojo osebno zgodovino in sedanjost ter morda celo pokukal v prihodnost, kar pa je mogoče samo na ozadju intimne zgodovine celotnega človeštva, piše na ovitku dela.

V predgovoru avtor zapiše, da je človeška domišljija poseljena z duhovi. V delu predstavlja rezultate svojega raziskovanja tistih duhov, “ki nas pomirjajo, lenih, ki nas delajo trmaste, in predvsem strašnih, ki nam vzamejo pogum”. Vsako od poglavij avtor začne s portretom živeče osebe, ki po čem hrepeni ali kaj obžaluje, a jo obenem omejujejo stališča, ki jih je podedovala od dolgo pozabljenih virov. To je avtorjevo prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbel Aljaž Kovač.

DRAMSKI TEKSTI JANA FABRA – BESEDILA MAGA SODOBNEGA GLEDALIŠČA

“Veliki mag sodobnega gledališča in vizualnih umetnosti” Jan Fabre že skoraj 30 let deluje kot performer, scenograf, koreograf, dramatik in vizualni umetnik ter tako velja za enega najbolj inovativnih in vsestranskih sodobnih umetnikov. Med drugim slovi po tem, da s svojo umetniško vizijo širi obzorja vsakega žanra, ki se mu posveti. S svojimi deli gledalcu in bralcu vsakič znova pridrži ogledalo, sicer ovito v lepoto, a vedno ostro kot britev. Knjiga prinaša prevod Fabrovih dramskih besedil razvpitih predstav, med katerimi so Angel smrti, Etant donnes, Kri sem, Vladar izgube, Zgodovina solz, Rekviem za metamorfozo, Služabnik lepote in Droge so me obdržale pri življenju. Delo je iz angleščine prevedla Alenka Ropret.

SATURA – PRVA V CELOTI POSLOVENJENA PESNIŠKA ZBIRKA NOBELOVCA MONTALEJA

Čeprav je Eugenio Montale (1896-1981) eden največjih pesnikov 20. stoletja, je Satura prva zbirka nobelovca, ki je v celoti prevedena v slovenščino. Satura, ki je nastajala med letoma 1962 in 1970, je zbirka zrelega in modrega avtorja, človeka, ki je s srhljivo umetniško občutljivostjo sledil razpadanju temeljnih vrednot modernega sveta. V knjigo pesmi je vpisana strupena groza pred zmagujočo ničevostjo stoletja, ki ga je vodila brezobzirna volja do moči. Vpisana pa sta tudi intimna bolečina in spomin na tisto, kar smo izgubili: občutek za skladnost in harmonijo, za smeh in ljubeznivost, razigranost in užitek, je v spremni besedi zapisal Milan Dekleva, ki je pesmi tudi prevedel. Montale je bil eden prvih italijanskih intelektualcev, ki se je odkrito uprl fašizmu ter dosledno zagovarjal samotno pravico posameznika do oblikovanja kritične misli. Ironični podtoni v Saturi so razumljivi, ironija je le upor proti cinizmu totalitarizma. Poezija mora po Montalejevem prepričanju vrniti glas odsotnemu; obenem pa je zanj tudi ples na robu prepada, ki razdvaja življenje in smrt.

UTIŠANJE SRCA – KNJIGA O MENIŠTVU IZPOD PERESA PAVLETA RAKA

Delo, kot piše avtor v predgovoru, je “knjiga o meništvu, o življenju, dišečem, svetlem, napolnjenem z napori in tihim veseljem, odkritostjo in upanjem (…) ki poteka pod perutjo angela svetlobe. O življenju, smrdečem in mračnem, napolnjenem s solzami in zloveščim smehom, tesnobo in nečimrnostjo… ki poteka pod perutjo in kopiti črnega, padlega angela. O dvomih in tolažbah, spotikanjih in padcih (…), ko Bog nekaj časa nobenemu angelu ne pusti, da bi se približal: ne svetlemu, da bi odrešil in dvignil v višine, ne smolnato črnemu, da bi porinil v prepad (…) Bog tedaj stoji ob strani in opazuje. Človeku daje možnost, da sam nekaj stori. Zanj? Zase, za druge”. Pavle Rak se je rodil leta 1950 v Zemunu mami Slovenki in očetu, rojenemu slovenskemu avstro-ogrskemu oficirju in pravoslavni Bosanki. Odraščal je v Srbiji. V Beogradu je študiral filozofijo ter se preživljal s prevajanjem slovenske literature v srbščino. Leta 1990 je odšel na pravoslavno sveto goro Atos v samostan, kjer je dobil navdih za pričujočo knjigo.