Lepo je biti povabljen brezplačno spisati sestavek za spletno stran Slovenske tiskovne agencije o tem, kar te melje. Seveda bom izkoristil priložnost, vendar me sploh ne bi žalilo, če bi mi za to delo ponudili majhen honorar.

Nek angleško govoreči modrijan nevladovanja je pred nekaj leti v Ljubljano prišel zagovarjat svoje prepričanje, da imajo v prihajajočih časih največ možnosti tista območja (države, kontinenti) , ki imajo močno razvit nevladni sektor. Danes, ko se osvobojeni denar seli v svoja plodišča, se pravi tja, kamor hitro “rojeva” več denarja, v Sloveniji vlada zmanjšuje socialne in zdravstvene podpore in gotovo snuje olajšave vlagateljem (tujim partnerjem) “v našo prihodnost”.

Nespregledljivi slovenski nevladnik Primož Šporar naokoli predava o socialnem podjetništvu, Marta Gregorčič (Slovenka leta Molotovega) s somišljenstvom in primestnimi vrtičkarji tke niti povezanosti med ljudmi. Mi v Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon smo 1. aprila letos objavili knjigo “Na trdna tla” (večinski avtor Rajko Muršič).

Prejšnji četrtek sem naše delo izročil najljubšemu učencu moje pokojne mame Danilu Türku. Svetoval sem mu sicer, naj si knjigo raje samo prelista, svoj čas (tisoče sekund) pa posveti nam; ljudem, ki se kurimo na nevladju mladinskega polja, ker bo tako najhitreje ugotovil:

1. Da je nevladje najbolj podrejano z denarjem in v interesu strank (parlamentarne demokracije) ravno na mladinskem polju. 2. Da v takih okoliščinah kot delujemo v samoniklih prizoriščih nihče iz (na primer) ogroženega področja kulture ni pripravljen delovati. 3. Da je gostota samoniklih prizorišč pri nas sicer (v evropski ali medcelinski primerjavi) visoka, je pa pod valjarjem politike “varčujmo pri tistih, ki imajo najmanj”, z nami pometa občinska upravna nespamet; v Kopru razpis splošča nevladje oziroma nas Občinska uprava “usmerja k temu, da si sami izberemo prioritete”, z drugimi besedami, če kandidiramo na kulturi ne smemo kandidirati niti na sociali niti na mladini, v Tolminu Občina najbolj prepoznavno in ustvarjalno nevladno mladinsko organizacijo MINK z občinskim odlokom spravlja “pod okrilje” novorazširjenega javnega zavoda, izsesava in v tla nas zabija društvo bogatih popevkarjev SAZAS, razpisi dajejo prednost vladnim ustanovam in kvazinevladnim formacijam; strankarskim podmladkom, filialam RKC (Rimokatoliške cerkve) itd.

Uglajeni gospod Predsednik Republike (bivši predsednik mladine na Osnovni šoli Angel Besednjak v Mariboru) pa se je odločil, da bo knjigo prebral in se bomo čez tri ali štiri mesece spet slišali ali se celo srečali na temo (?). Njegov odličnjakarski pristop je vedno ugajal predmetni učiteljici Branki Brecelj. Se pravi; prvi državljan in morebitni varuh civilne družbe bo študiozen, čez štiri mesece bo vrhunec turistične sezone, po njem se bo začel predvolilni boj. Takrat nas bo mogoče bodoči bivši Predsednik spet sprejel, če bo utegnil. Do takrat in tudi potem pa bo nevladje nasploh (najbolj pa nevladje mladinskega polja) prepuščeno postopnemu odmiranju. Ker nihče se več ne spomni tistega angleško govorečega modrijana (samo ena postaja je bila Ljubljana). Ta človek najverjetneje še zmeraj trdi, da pravzaprav postajamo okolje z manj priložnostmi, saj zapiramo svoja vrata v jutri.

Slučajno spoštovanemu avditoriju tega uglednega spletnega medija se zahvaljujem za pozornost ter ga vabim v Malo galerijo Cankarjevega doma, kjer od 16. do 23. aprila med 11. in 19. uro izvajam resničnostno razstavo “Middle Brother”.

Marko Brecelj