Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta bodo ob 12. uri v Zgodovinskem arhivu Celje predstavili monografijo Andreja Pančurja z naslovom Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta. Avtor v izvirni znanstveni monografiji obravnava judovsko skupnost na ozemlju sedanje Slovenije od začetkov njenega ponovnega naseljevanja.

Po izgonu Judov s Štajerske in Koroške leta 1496 in Kranjske leta 1515 se v osrednjih slovenskih deželah Judje dolga stoletja niso več smeli stalno naseljevati. Do ponovnega judovskega naseljevanja je prišlo šele v času emancipacije judovskega prebivalstva v Habsburški monarhiji.

Poleg predstavitve ponovnega naseljevanja Judov v Prekmurju od 18. stoletja in na Kranjskem in Štajerskem po letu 1867, Pančur na podlagi do sedaj neznanega poimenskega popisa nekdanjih in trenutnih članov judovskih verskih občin v jugoslovanskem delu Slovenije – Dravski banovini iz leta 1937 – natančno analizira demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovske skupnosti na predvečer holokavsta.

Avtor v delu med drugim ugotavlja precejšnje razlike med Judi v Prekmurju in Judi, naseljeni drugod po Sloveniji. Večina Judov v Prekmurju – pretežno jugoslovanskih državljanov – je kontinuirano živela več generacij, pri čemer so se iz ekonomskih razlogov množično izseljevali. Judovsko prebivalstvo v ostali Sloveniji pa je bilo izrazito heterogeno, z visokim deležem tujcev. Pančur meni, da so takšne razlike imele velik vpliv na usodo obeh judovskih skupnosti med vojno.

V epilogu monografije so strjeno prikazani najnovejši rezultati avtorjevih raziskav o poteku holokavsta v različnih delih okupirane Slovenije, pri čemer je avtor ugotovil, da občutnih razlik v številu žrtev holokavsta v Prekmurju in v ostali Sloveniji ni mogoče razložiti samo s pomočjo različnih okupacijskih režimov, temveč tudi s pomočjo različnih družbeno-demografskih dejavnikov.

Pančurjeva monografija ni le prvi celoviti prikaz judovske skupnosti v Sloveniji v desetletjih pred drugo svetovno vojno, temveč tudi izhodišče za vsako nadaljnjo raziskovanje holokavsta v tem delu Evrope, so zapisali v Zgodovinskem društvu Celje, ki s celjskim zgodovinskim arhivom pripravlja predstavitev dela.