Najstniška populacija je neverjetno nehomogena in izmuzljiva skupina. Vsebine, ki privlačijo 11-letnico le redko navdušujejo tudi 19-letnika. Skupno jima je le to, da samoiniciativno v družbi prijateljev le redko obiščeta gledališče. V Lutkovno gledališče zaideta večinoma v organizirani skupini, s šolo. V tej sezoni smo v sodelovanju z ostalimi ljubljanskimi javnimi zavodi oblikovali dva abonmaja, namenjena mladostnikom – enega tistim med 12. in 15. letom, drugega tistim med 15. in 25. letom –, in šele po koncu sezone bomo lahko ocenili, koliko in če se obneseta. Izkušnje z zaključenimi skupinami nam kažejo, da so mladostniki, ki pridejo k nam, navdušeni, težave imamo le s tem, da bi jih pritegnili; ker mladinski program našega gledališča ne temelji na abonmajski ponudbi in ne na prodaji predstav za izven, temveč na prodaji zaključenih predstav za organizirane skupine, igrajo pri tem, koliko mladi zahajajo v gledališče, največjo vlogo še vedno učiteljice in učitelji.

Še vedno se dogaja tudi, da mnogi mladostniki zmotno mislijo, da so lutkovne predstave per se namenjene zgolj otrokom in zato otročje, ko pa jih učiteljice in učitelji pripeljejo na ogled, so naravnost navdušeni – tak primer je lutkovna predstava Romeo & Julija. Podobne težave imamo z dramskimi predstavami, saj mladostniki velikokrat preslišijo, da gre za dramsko predstavo, in slišijo samo podatek, da gredo v Lutkovno gledališče – ojoj, te lutke, si mislijo, potem so pa vsi po vrsti presenečeni. Tak primer je dramska predstava Brez.

Načeloma smo pri nas prepričani, da ob dobrih predstavah lahko uživajo vsi, ne glede na starost gledalca ali zvrst predstave, hkrati pa se zavedamo, da so leta odraščanja občutljiva in da se mladostniki hitro počutijo podcenjene, to pa jih od nadaljnjega obiska le odvrne. V izogib zapletom skušamo predstave starostno in zvrstno primerno označiti – do konca sezone bomo imeli na sporedu kar 12 predstav za mladino in odrasle –, kar seveda ni vedno produktivno, je pa pri naši ponudbi nujno, sicer bi se zlahka zgodilo, da bi npr. na lutkovno predstavo, ki zaradi eksplicitnih seksualnih konotacij ni primerna za mlajše od 16. leta, starši pripeljali 4-letnika, na predstavo, namenjeno najmlajšim, pa bi zataval kakšen 14-letnik, ker bi ga recimo pritegnil naslov. Pa slednji bi se verjetno celo zabaval.

Plovemo med Scilo in Haribdo, a recepta, s katerim bi pritegnili (predvsem mlajše) najstnike, da bi tako množično kot hodijo v kino, hodili tudi v naše gledališče, še nismo odkrili. Poleg kvalitete so potrebne vsaj še vztrajnost, domiselnost in, nenazadnje, kulturno-umetnostna vzgoja tako doma kot v šoli.

Jera Ivanc, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana.