Komu je jezikovna politika namenjena?

16. november 2011  |  Objavljeno v Jezikovni kotiček

Ste prepričani, da je slovenščina med najtežjimi jeziki na svetu, ki se je tuji govorci takorekoč ne morejo naučiti in je zato nesmiselno od njih kakorkoli zahtevati, da se slovenščine naučijo in jo tudi uporabljajo?

Ste upokojenka, upokojenec, ki le s težavo (in z močnim povečevalnim steklom) prebira drobni tisk obvestil na izdelkih široke potrošnje; ki težko prebere, razume obvestila in izpolnjuje obrazce, s katerimi se srečuje pri izpolnjevanju svojih državljanskih pravic in dolžnosti?

Ste potrošnica, potrošnik, ki pri nakupu najrazličnejših izdelkov (od najcenejših, najbolj množičnih do najbolj kakovostnih, najdražjih) zaman išče razumljiva in popolna obvestila o izdelkih in navodila za njihovo uporabo v slovenščini; ki mora za navodila v slovenščini posebej prositi in pri tem prenašati zadržano nestrpnost ali vidno zadrego prodajalca, prodajalke?

Ste Slovenec, Slovenka in vas resno skrbi usoda slovenskega jezika v sodobnih globaliziranih življenjskih okoliščinah?

Ste govorec, govorka slovenščine in se vam zdi, da je jezik nekaj, kar se uravnava, obnavlja in usmerja samo po sebi in zato v zvezi s tem ni treba čisto nič ukreniti?

Ste znanstvenica, znanstvenik s slovenščino kot prvim jezikom, vsak dan pa berete strokovno čtivo in se mednarodno poklicno sporazumevate ter pišete znanstvene članke v angleščini? Se zavzemate za večji delež angleščine kot poučevalnega jezika na slovenskih univerzah zaradi dejanske internacionalizacije ali zato, ker vam to postaja vse udobneje, saj se tako ni treba ukvarjati s pisanjem in izražanjem, s povzemanjem prebranega in napisanega v slovenščini, z vprašanji terminologije lastne stroke v slovenščini?

Ste predstavnik, predstavnica ali morda kar predsednica, predsednik kake uveljavljene javne ustanove ali nadzornega sveta podjetja, pa ne znate niti najpreprostejšega besedila v slovenščini oblikovati tako, da bi bilo pravopisno, slovnično in stilistično sprejemljivo, ampak za to nujno potrebujete pomoč tajnice, tajnika, lektorja, lektorice?

Ste študentka, študent, ki ste prišli na študijsko izmenjavo v Slovenijo in niste zajeti v kvoto brezplačnih tečajev slovenščine za Erazmusove študente, pa bi se radi (na)učili slovenščine in se ne morete, ker je za vas samoplačniški tečaj predrag? Ste se takega tečaja udeležili, pa se zdaj skoraj nihče z vami noče sporazumevati slovensko, čeprav bi si to sami večkrat izrazito želeli?

Ste slovensko govoreča študentka, študent, ki se morate zaradi nekaj gostujočih izmenjavnih študentov sprijazniti s študijskim procesom v angleščini, ki ga razumete še manj jasno kot v slovenščini, pa ne nujno zato, ker bi bilo vaše znanje angleščine pomanjkljivo?

Ste odgovorni za opremljenost svoje ustanove ali podjetja z javnimi napisi in se sprašujete, katere jezike uporabiti in na kakšen način? Se vam zdi, da tuji jeziki v slovenskem javnem prostoru – razen na uradno dvojezičnih področjih –  nimajo kaj iskati? Ali pa se vam zdi, da so odveč sleherni napisi in obvestila v slovenščini, če so poleg slovensko govorečim namenjeni tudi tujcem?

Ste priseljenec, priseljenka, ki si močno želi naučiti slovensko in vam obstoječa ponudba brezplačnih tečajev sicer pride prav, si pa želite svoje znanje še poglobiti in izboljšati, pa ne veste ne kako ne kdaj ne s čim? Imate občutek, da vaša okolica od vas želi postopne prelevitve v Slovenca, Slovenko?

Ste priseljenka, priseljenec, ki si ne želite (na)učiti slovensko, saj na svojem delovnem mestu slovenščine niti ne potrebujete, za vsakdanje življenje pa se glede jezika raje zanesete na pomoč koga drugega, kadar potrebujete kaj zares nujnega?

Ste otrok nekdanjih priseljencev, ki so doma z vami govorili samo slovensko v želji, da bi vam omogočili čim boljše življenje in vključitev v slovensko šolo in družbo, vi pa si vse bolj želite globlje spoznati tudi s kulturo in jezikom svojih staršev?

Ste trgovka, trgovec, ki se vam zdi slovenščina pri vašem poslovanju (razen ob neposrednem pogovoru s slovensko govorečimi) nekaj, kar povzroča samo nepotrebne dodatne stroške in česar nihče zares ne rabi, saj vsi pravzaprav razumejo dovolj angleško?

Ste podjetnica, podjetnik, ki morate zaradi domnevno neslovenskega imena vaše nove firme, ki jo želite registrirati, dolgo čakati na mnenja odgovornih organov in vam zavrnitveni sklep podre poslovne načrte? Si želite pri poimenovanju firme in pri drugih jezikovnih odločitvah v zvezi s poslovanjem pomoči, pa si je ne morete privoščiti ali celo ne veste, kje bi jo sploh lahko našli?

Ste mati ali oče in vas skrbi stopnja bralne pismenosti vaših otrok?

Ste nekdo, ki ne zna najti podatkov o svojem jeziku, kadar ste v dvomu ali zadregi glede rabe – ali pa sploh ne pomislite, da bi take podatke lahko poiskali in našli?

Vsem vam, in še mnogo drugim je namenjena; vsi vi, in še mnogi drugi, ste jezikovna politika …

prof. Marko Stabej

Obvestila

Prijava na prejemanje obvestil po elektronski pošti

Anketa

Menite, da lahko filmi s humanitarno noto opozarjajo na družbene anomalije, ali pa se je, kot pravi Tomo Križnar, aktivizem skomercializiral?

Poglej rezultate

Nalagam ... Nalagam ...

Naj 10 v slovenskih knjigarnah

Knjige za odrasle - januar 2012

  1. Luka Novak, Valentina Smej Novak: Preprosto slovensko: Ljubezen skozi želodec 3, Totaliteta, 29,90 evra
  2. Cesar Millan: Šepetalec psom, Tehniška založba Slovenije, 23,99 evra
  3. Vesna Milek: Cavazza, Študentska založba, 29,50 evra
  4. Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela, Študentska založba, 23 evrov
  5. Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesu, Cankarjeva založba, 7,95 evra
  6. Maria Thun, Matthias Thun: Setveni priročnik 2012, Ajda, 8,68 evra
  7. Jože Pirjevec: Tito in tovariši, Cankarjeva založba, 39,96 evra
  8. Louise L. Hay: Življenje je tvoje, Iskanja, 12,48 evra
  9. John C. Parkin: K**c gleda - duhovna pot najvišje modrosti, Mladinska knjiga, 14,95 evra
  10. Nedeljko Jokić, Recepture za pripremanje jela u Jugoslovenskoj narodnoj armiji, Družba Piano, 12 evrov

Knjige za otroke in mladino - januar 2012

  1. Več avtorjev: Guinessova knjiga rekordov 2012, Učila International 29,90 evra
  2. Joe Fullman: Velika knjiga čarobnih trikov, Didakta, 19,99 evra
  3. Violeta Babić: Dnevnik za vsako punco, Založba Rokus Klett, 9,90 evra
  4. Joe Fullman: Velika knjiga čarobnih trikov 2, Didakta, 19,99 evra
  5. Nina Kovič: Svet princesk, Založba Grahovac, 8,90 evra
  6. Več avtorjev: Klasične pripovedke o živalih, Založba Grahovac, 8,90 evra
  7. Violeta Babić: Stilski vodnik za vsako punco, Založba Rokus Klett, 15,90 evra
  8. Peyo: Smrkci - Štirje letni časi, Založba Grahovac, 3,90 evra
  9. Več avtorjev: Genij na kvadrat, Učila International, 9,99 evra
  10. Philip Waechter: Jaz, Mladinska knjiga, 12,95 evra
Vir: Združenje knjigotržcev
Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012